Zmaga v bitki za najnižji strošek na uničen cilj

Konflikt razkriva ne le razsežnost te grožnje, temveč tudi nujno potrebo po učinkovitih protiukrepih z ugodnim razmerjem med stroški in učinkom. V ospredju je vprašanje ekonomike bojevanja. Nato si namreč ne more privoščiti, da bi poceni brezpilotne letalnike premagoval predvsem z dragimi izstrelki ali kompleksnimi sistemi. Odločilno vprašanje ni le tehnična učinkovitost, temveč tudi dolgoročno vzdržno razmerje med stroški in učinkom pri množični uporabi. 

Sistemi kopenske zračne obrambe (GBAD) temeljijo na treh ključnih elementih:

• senzorjih – očeh sistema; 
• sistemih za poveljevanje in nadzor (C2) – njegovih možganih; 
• bojnih sredstvih – sredstvih za nevtralizacijo groženj. 

Napredni senzorji, kot je Saabov radar Giraffe 1X, ki sodi v svetovni vrh, že danes omogočajo natančno zaznavanje in razvrščanje tudi zelo majhnih ciljev. Radar lahko glede na vrsto cilja, razdaljo in okoljske razmere zazna objekte z radarskim odbojnim presekom, manjšim od 0,01 kvadratnega metra. Vendar vse občutljivejši senzorji ustvarjajo tudi ogromne količine podatkov, ki jih je treba analizirati v realnem času.

Sodobni sistemi C2, podprti z vse večjo zmogljivostjo obdelave podatkov in vse pogosteje tudi z umetno inteligenco, lahko te podatke obdelajo v delčkih sekunde. Vendar pa se na današnjem bojišču, preplavljenem z brezpilotnimi letalniki, učinkoviti sistemi za boj proti brezpilotnim letalnikom (C-UAS) vse manj zanašajo na posamezen sistem poveljevanja in vse bolj na odporen, omrežno povezan ekosistem. 

Takšen omrežni pristop povezuje senzorje, sredstva za delovanje, sisteme elektronskega bojevanja in sodelovanje med človekom in strojem ter omogoča hitro vključevanje povratnih informacij s prve bojne črte. Omrežje mora biti odporno proti degradaciji, omogočati hitro vključevanje novih senzorjev in sredstev za delovanje ter podpirati decentralizirano izvajanje nalog. Prednost bo imela stran, ki bo cilje hitreje zaznala, razvrstila, določila prednostni vrstni red in jih nevtralizirala, pri tem pa ohranila ugodno razmerje med stroški in učinkom. Tako pridobljeno situacijsko zavedanje omogoča hitro sprejemanje odločitev in izbiro najustreznejšega sredstva za delovanje.

»Soft kill« proti »hard kill« 

Izbira med pristopoma »soft kill« in »hard kill« je v svojem bistvu ekonomska odločitev: elektronsko delovanje, kjer je to mogoče; topovi in mobilne ognjene skupine, kjer je to primerno; nizkocenovni prestrezni brezpilotni letalniki za množične grožnje; ter visokozmogljivi izstrelki, prihranjeni za najzahtevnejše cilje. Pravilna izbira sredstva za delovanje glede na vrsto grožnje ob ustreznih stroških je ključni dejavnik, ki določa, ali je arhitektura sistema C-UAS dolgoročno vzdržna pri delovanju v velikem obsegu. To načelo velja ne glede na to, ali so sistemi namenjeni zaščiti civilne infrastrukture v mirnodobnem času ali zaščiti enot na prvi bojni črti pred roji brezpilotnih letalnikov, ter ne glede na to, ali temeljijo na komponentah vojaške kakovosti (MOTS) ali komercialno dostopnih komponentah (COTS).

Izkušnje iz Ukrajine kažejo, da se C-UAS vse bolj spreminja v izčrpavajoče ekonomsko tekmovanje. Medtem ko lahko brezpilotni letalnik stane le nekaj sto evrov, lahko napredni obrambni sistemi stanejo več milijonov evrov, za njihovo proizvodnjo pa je pogosto potrebnega veliko časa.

Za spopadanje s tem izzivom Saab razvija »Nimbrix«, nizkocenovni izstrelek tipa »izstreli in pozabi«, posebej zasnovan za delovanje proti brezpilotnim letalnikom. Izstrelek z dosegom od 2 do 4 kilometre uporablja aktivni iskalnik cilja in bojno glavo z razstrelitvijo v zraku, namenjeno uničevanju rojev brezpilotnih letalnikov. Sistem je zasnovan tako za samostojno delovanje kot za vključitev v širše arhitekture zračne obrambe.

Nimbrix je cenovno ugodna raketa tipa »izstrelil in pozabil«, zasnovana za okolje, v katerem grožnje vedno bolj zaznamuje širjenje brezpilotnih letalnih sistemov (UAS).

Hitro uvajanje inovacij – tempo, ki ga narekuje Ukrajina

Bojno delovanje z brezpilotnimi letalniki se razvija izjemno hitro, vendar tempo v Ukrajini ne pomeni zgolj hitrejšega razvoja, temveč povsem drugačen razvojni pristop. Ukrajina ne deluje po hitrejši različici tradicionalnega razvojnega cikla, temveč po povsem drugačnem modelu. Povratne informacije s prve bojne črte, civilne tehnologije, zagonska podjetja in hitro prototipiranje so skrčeni na tedne ali celo dneve, medtem ko se ofenzivne taktike uporabe brezpilotnih letalnikov in zmogljivosti ISR bistveno spreminjajo vsake tri do štiri mesece. 

Za Nato to predstavlja neposreden izziv: konvencionalni postopki javnega naročanja bodo težko sledili okolju groženj, v katerem se tako brezpilotni letalniki kot sistemi za boj proti njim nenehno posodabljajo. Zato je treba C-UAS obravnavati kot prilagodljivo zmogljivost, zgrajeno na mehanizmih za neprekinjeno integracijo, preizkušanje, uvajanje in zamenjavo, ne pa kot nespremenljiv program z vnaprej določenim zaključkom.

Da bi sledil takšnemu razvoju, Saab uporablja neprekinjeno operativno povratno zanko med uporabniki, razporejenimi sistemi, inženirskimi ekipami in industrijskimi partnerji. Izkušnje z vaj, iz operativne uporabe in z območij konfliktov, kjer se uporabljajo Saabovi izdelki, se hitro zbirajo ter vključujejo v nadaljnji razvoj sistemov, posodobitve programske opreme, integracijska dela in prilagajanje taktik. Sposobnost skrajšanja časa med izkušnjami z bojišča in odzivom industrije postaja enako pomembna kot sama tehnologija.

Pomemben primer je koncept »Loke«, razvit v sodelovanju med Švedskimi letalskimi silami, Švedsko upravo za obrambni material (FMV), družbo Saab in partnerji. V samo 84 dneh je bila razvita in uvedena mobilna ter prilagodljiva rešitev C-UAS za bojne enote. 

Modularni sistem pokriva celotno verigo delovanja ter združuje preverjeni radar Giraffe 1X z lahko rešitvijo C2, zasnovano na sistemu SHORAD. Koncept dopolnjujejo bojna sredstva, nameščena na daljinsko vodenem orožnem stolpu Trackfire. Ti sistemi lahko delujejo na kopenskih platformah ali mornariških plovilih, kot je Saabov Combat Boat 90, med aprilom in septembrom 2025 pa so bili že uporabljeni in preizkušeni v Natovi operaciji na letalskem oporišču Malbork na Poljskem.

Namesto tradicionalnih večletnih razvojnih ciklov koncept temelji na prilagoditvi obstoječih sistemov za nove naloge ter na hitrem vključevanju novih funkcij in tehnologij, kar je naravna posledica Saabove vloge sistemskega integratorja in ne zgolj dobavitelja platform, pri čemer se opira na odprto, tehnološko nevtralno arhitekturo, ki daje prednost integraciji pred ponovnim razvojem. Rezultat je razširljiva in prilagodljiva rešitev, ki se lahko razvija skladno z nastajajočimi grožnjami. Loke lahko deluje tudi med premikanjem, s čimer zagotavlja neprekinjeno zaščito med premeščanjem.

Popolnega sistema ni

Saab je že danes eden vodilnih ponudnikov bojnih sredstev tipa »hard kill« za velike brezpilotne letalnike ter zračne grožnje, kot so letala in helikopterji, s sistemi, kot je RBS 70 NG, ki uporablja lasersko vodenje z operaterjem v zanki (»man-in-the-loop«), zato ga ni mogoče motiti. Kot del širšega koncepta »System of Systems« sistem RBS 70 NG na isti platformi združuje izstrelke in zmogljivosti za nadzor zračnega prostora ter omogoča skupno delovanje več različnih bojnih sredstev v enotni arhitekturi. Mobilna konfiguracija sistema z daljinsko upravljano izstrelitveno enoto ga uvršča med ključne elemente sistema MSHORAD (Mobile Short-Range Air Defense), saj oboroženim silam omogoča hitro razmestitev in prilagodljivo razporeditev ter s tem pomembno taktično prednost. 

Hkrati postajajo vse pomembnejše tudi rešitve tipa »soft kill«, kot so motenje, mreže in »lovski brezpilotni letalniki«. Saab skupaj z zagonskimi podjetji in industrijskimi partnerji še naprej raziskuje nove tehnologije za spopadanje s sedanjimi in prihodnjimi grožnjami. Vendar univerzalne »čudežne rešitve« ni.
Sodobno bojevanje z brezpilotnimi letalniki zahteva večplastne obrambne koncepte, ki temeljijo na različnih sistemih, prilagojenih regionalnim grožnjam in operativnim zahtevam. Načelo stroškovne učinkovitosti na vseh ravneh mora biti v takšne arhitekture vgrajeno že od samega začetka: prava zmogljivost, po pravi ceni, proti pravi grožnji. Tesnejše sodelovanje znotraj Nata postaja vse pomembnejše, čeprav v številnih obrambnih strategijah še vedno prevladujejo nacionalne varnostne prioritete.
Ključno spoznanje, ki ga prinašajo izkušnje iz Ukrajine, je jasno. C-UAS ni zgolj tehnični obrambni izziv. Gre za tekmo v prilagajanju na omrežni, ekonomski in institucionalni ravni. Ključni izziv ni več le tehnologija, temveč hitrost – hitrost inovacij, integracije, interoperabilnosti, usposabljanja in taktičnega prilagajanja. Za bojevanje z brezpilotnimi letalniki ni univerzalne rešitve, vendar je nujno že zdaj uvesti učinkovite in razširljive zmogljivosti C-UAS.

Inovativen in kolaborativen partner

Podjetje Saab služi globalnemu trgu z vodilnimi izdelki, storitvami in rešitvami na področju vojaške obrambe in civilne varnosti. Podjetje Saab ima zaposlene na vseh kontinentih sveta.

Želite izvedeti več?